Tetoviranje je praksa, ki je stara kot civilizacija, vendar tisoč let po tem, ko smo si začeli trajno barvati kožo, še vedno ni 100-odstotno brez tveganja. Tukaj je nekaj težav, ki se lahko pojavijo pri tetoviranju.
Okužbe se lahko prenašajo z orodji za tetoviranje. Ta orodja pridejo v stik s krvjo in telesnimi tekočinami. Če niso ustrezno sterilizirana, lahko prenesejo bolezni, kot so hepatitis B, hepatitis C, tuberkuloza in HIV.
Večina sodobnih studiev za tetoviranje uporablja igle za enkratno uporabo in tovrstne težave so redke. Amatersko tetoviranje (na primer v zaporih ali nelicenciranih salonih za tetoviranje) je bolj tvegano.
Alergijske reakcije na črnilo za tetoviranje so redke, vendar možne. Koža lahko reagira na rdeče, rumeno in včasih tudi belo črnilo, če je tetovaža izpostavljena sončni svetlobi.
Alergijske kožne reakcije so vrste izpuščaja. Običajno uporabljana črnila za tetoviranje imajo kovinsko sol in lahko vsebujejo svinec, vendar ne v količinah, ki bi bile lahko škodljive. Organski pigmenti, ki nimajo težkih kovin, so lahko bolj problematični. Evropska komisija je pripravila statistiko, po kateri 40 % organskih barvil za tetoviranje, ki se uporabljajo v Evropi, ni odobrenih za kozmetično uporabo, v 20 % teh barvil pa je rakotvorni aromatski amin.
Tetovaže, ki imajo velike površine črnega črnila, lahko v redkih primerih povzročijo težave pri slikanju z magnetno resonanco. Črno črnilo vsebuje železov oksid, ki se lahko pri slikanju z magnetno resonanco segreje tako, da se v njem sproži električni tok. Kot smo že povedali, je to redko, tetovaža pa ne sme biti razlog, da se po potrebi ne odločite za pregled z magnetno resonanco.
Pigmenti za tetoviranje lahko sprožijo različna kožna stanja, kot so granulomi, različne lihenoidne bolezni, cementni dermatitis, kolagenske obloge, diskoidni lupus eritematozus, ekcematozni izbruhi, hiperkeratoza in parakeratoza ter keloidi.
Tetovaže lahko povzročajo težave tudi po daljšem času, ko ostanejo na koži. Ekcematozni dermatitis se lahko na primer pojavi od nekaj mesecev do kar dvajset let po zadnji tetovaži.
Postopek tetoviranja lahko povzroči hematom (modrico), če igla za tetoviranje prebode krvno žilo. Te modrice se lahko pojavijo kot aureola okoli tetovaže ali kot ena večja modrica, če se kri zbere v skupek, in se običajno zacelijo v enem tednu.
Nekateri veliki delci pigmenta iz črnila se lahko naberejo v bezgavkah, kar lahko povzroči vnetja. Bezgavke se lahko zaradi pigmenta tudi obarvajo, kar je lahko ob vnetju lažni znak za melanom. To lahko oteži diagnosticiranje melanoma pri bolniku s tetovažami.
Zdravila za redčenje krvi (zdravila, ki preprečujejo strjevanje krvi) lahko otežijo tetoviranje, ker okrepijo krvavitve. Zaradi tega je celjenje tetovaže daljše, in ker “sperejo” črnilo, bo potrebno več časa (in tetoviranja), da se v kožo vnese dovolj črnila.
Splošna težava v Združenih državah je, da Uprava za hrano in zdravila (The Food and Drug Administration) ne ureja niti tetoviranja niti črnila za tetoviranje.
Nihče ne ve zagotovo, kaj je v pigmentih, ki se uporabljajo za tetoviranje, zlasti v ultravijoličnih (UV) črnilih in črnilih, ki se svetijo v temi. FDA pravi, da so “številni pigmenti, ki se uporabljajo v barvah za tetoviranje, industrijske barve, primerne za tiskarsko črnilo ali avtomobilsko barvo”.
